Stiska, brezup, težke preizkušnje za telo, srce in dušo, globoka žalost, depresija, žalovanje ob vsaki mesečni krvavitvi, ker še ni uspelo…, tudi podzavestna zavist in ljubosumje med prijateljicami… Včasih se občutkov ne da pojasniti z besedami. Tako se vsaka od nas kdaj sooči z vprašanjem kako podpirati prijateljico, ki se sooča z neplodnostjo in bolj kot karkoli hrepeni po dojenčku.
Ana
»Zakaj moram od drugih izvedeti, da se neuspešno trudiš zanositi že nekaj let?? Midve pa sva vsak dan skupaj, praktično si vse poveva, si vse zaupava, si pomagava, večkrat na dan se slišiva, povsod greva skupaj… Kako si lahko taka? Kaj sem ti naredila? Žalostna sem zaradi tega, ker mi očitno ne zaupaš, da bi ti stala ob strani tudi v tej tvoji stiski… Res te ne razumem, Ana… Po 15ih letih najinega prijateljstva… Počutim se izdano.«
»Veš, Nina… Poglej svoj postavo in poglej mene. Tebi se že na daleč vidi, da si plodna in tako ženstvena si… Jaz pa… To je tema o kateri preprosto ne moremo govoriti s teboj. Oprosti.«
Prijateljica v svoji dolgoletni stiski ni mogla predvideti, da sem bom tudi jaz trudila zanositi. Po njeni oceni in stereotipu, da smo zaobljene ženske s širšimi boki zelo plodne, si je pojasnila, da naj bi jaz zanosila takoj, ko bi se za to odločila. Pa nekaj let kasneje (po tem pogovoru s prijateljico) ni bilo tako. Tri leta sva si s partnerjem prizadevala zanositi, pa ni uspelo. Na koncu sva se razšla.
K sreči pa je prijateljica zanosila in rodila zdravega sina Lukata.
Maša
Druga prijateljica Maša si je prav tako prizadevala zanositi. Prav tako je šla čez vse faze, s katerimi se tokom let med zdravljenjem neplodnosti srečujejo mnogi pari. V njenem primeru se je vsem negativnim občutkom pridružil še sram moža, ker je imel zelo »slabo« spermo, kot rečemo…. Lenivčke. Kljub umetnim oploditvam, zdravljenju neplodnosti, jemanju hormonskih pripomočkov, začetnemu optimizmu in upanju, sta se vedno bolj odtujevala. Mož se je zatekel v kariero, njena energija pa je kljub njeni mladosti usihala. Težko ti je, ko vidiš svojo najboljšo prijateljico obupano in nemočno. Še posebno, ker sem jaz takrat že imela hčerkico. Vem, da se je iskreno in srčno veselila z mano, a čutila sem njeno globoko hrepenenje in željo po svojem otročku. V takih trenutkih vsaka beseda, vsak nasvet lahko zazveni plehko, neresnično. Mnogo let kasneje mi je povedala, da je v obdobju, ko je vsak mesec z mešanico strahu in hkrati upanja gledala kaj ji bo pokazal test nosečnosti in se zjokala vsakič, ko je dobila menstruacijo, potrebovala le razumevanje in optimistično okolje, spodbudo in sprostitev s prijateljicami. Potrebovala je nekoga, ki je razumel, da ženska, ki jemlje hormone ni povsem »ona« in potrebovala je ljudi, ki so razumeli njena hormonska nihanja in menjave razpoloženja.
Kako lahko pomagate prijateljici skozi različne čustvene in telesne procese
Obe prijateljici sta popolnoma drugačni osebi in pomembno je, da začutite kako pristopiti k svoji prijateljici, ki se znajde v takšni stiski. Če je le mogoče, poskušajte začiniti njene težke dneve z dozo humorja – naj se joče od smeha, ne od žalosti. Če sta si blizu, črni humor zelo pomaga. Ustvarita si lahko svoj besednjak za opis stopnje žalosti in bolečine, ki jo preveva ob nihanju hormonov. Popihajta jo v naravo ali si vzemita kak ženski vikend odklop v toplicah – masaže obvezne… Samo v primeru, da je dovzetna za konkretne nasvete, skupaj surfajta po internetu in skupaj poiščita možne rešitve za njene oziroma njune težave. Odkrivaj ji nova obzorja možnih razlogov za neplodnost. Včasih je že zategnjena mišica okoli medenice lahko vzrok, da ženska ne zanosi in lahko pomaga redna terapevtska masaža. Tudi objem je prava gesta. Včasih jim je vseeno kaj jim rečemo, včasih jim vsaka beseda veliko pomeni, večino časa pa jim gre vse, kar rečemo v zvezi s tem, na živce. Tega se zavedaj. Zato počakaj, da začne sama govoriti o tem, če ji paše in samo poslušaj. Daj ji vedeti, da jo podpiraš in da ti veliko pomeni. To je največja podpora, ki jo lahko kdo ponudi. No – rama »za zjokat« tudi pride prav. Včasih pomaga, da jo zamotiš s čimerkoli in jo iztrgaš iz njenih žalostnih misli in bolečega hrepenenja, spet drugič pa pomaga direkten pogovor o njenih težkih mislih in čustvih ter iskanje konkretnih rešitev, ki jih najdeš tudi tukaj.
Nežno pa ji prigovarjajte, da njen čas še pride. Povejte ji, da je toliko parov spočelo otroka šele takrat, ko so že obupali nad poslanstvom starševstva in šele, ko so se sproščeno predali ljubeči spolnosti brez pričakovanega cilja – imeti otroka – takrat je v njuno življenje vstopil mali čudež, malo bitjece. Njuno dete.
In to se je zgodilo tudi prijateljici Maši. Ko pogleda svojega Jana, so vsa leta brezupa in žalosti le še bled spomin. Danes sta moji hčerki stari 22 in 16 let, njen sin Jan pa 19.
Taja
In potem je tu prijateljica Taja. Stara je 49 let in nima otrok. Zdi se, da ji je vsako leto težje, a hkrati je zelo rada v družbi svojih nečakov. Prijateljice smo glede pogovorov o naših otrocih v njeni bližini popolnoma sproščene, ni tabu tem in da nam vedeti, da nam je za to hvaležna. Zelo rada organizira ženske večere, nam kaj dobrega skuha, skupaj praznujemo rojstne dneve, hodimo na masaže, v gledališče, na koncerte, na dolge drink-pogovore o življenju, moških, vzgoji, ljubezni, službah, karierah… S sočutjem poslušamo, ko nam le občasno zaupa, da so večeri osamljeni, da ni nikogar, ko pride domov, da ni otroškega smeha na vrtu njene čudovite hiše… Le poslušamo. In jo objamemo. Več ne moremo narediti za njo. In ona to ve.
* iz resničnega življenja in o resničnih prijateljicah (le imena so spremenjena)
Avtor: Nina Irt
