Ustrezen spanec (tako pri moškem kot pri ženski) zagotovi ustrezno raven hormonov, ki so pomembni za oploditev. Študije so pokazale, da imajo ženske z nizko stopnjo melatonina (hormon – naravni regulator spanca) ter serotonina več težav z zanositvijo. Strokovnjaki tako parom, ki načrtujejo nosečnost priporočajo (poleg ostalih stvari), da si privoščijo med 7 in 9 ur spanca na noč. In dokler še nimata otroka je to povsem realno.
KAJ JE MELATONIN IN ZAKAJ JE POMEMBEN?
Sabina Senčar, dr. med (povzeto)
Izmed vseh znanih antioksidantov je za možgane neposredno najpomembnejši melatonin. Melatonin je hormon, ki ga sintetizira žleza češarika v možganih. Kontrolira dnevni ritem drugih hormonov, spanje, imunski sistem in miselne (kognitivne) funkcije možganov. Količina hormona, ki ga uspe sintetizirati češarika, po 25. letu začne upadati. Po 80. letu starosti ga ne izdeluje več.
Melatonin nima samo hormonske funkcije, ampak je tudi pomemben antioksidant. Ker je topen tako v maščobah kot v vodi, lahko prehaja skozi celične membrane in vstopa v celične organele (mitohondrije). Kot antioksidant je tako lahko prisoten povsod v možganih. Je edini antioksidant, ki vstopa v mitohondrije, kjer se odvija celično dihanje. Tam nevtralizira proste radikale takoj ob njihovem nastanku. Melatonin nevtralizira najbolj reaktivne hidroksilne in peroksidne radikale. Je boljši antioksidant od glutationa.
V medicini se melatonin uporablja kot zdravilo za nespečnost ali zdravljenje porušene arhitektonike spanja. Ima veliko prednosti pred vsemi ostalimi uspavali (to so večinoma uspavala skupine benzodiazepinov). Melatonin, ki je naravna sestavina, omogoča zdravo arhitektoniko spanja (menjavanje REM in NEREM faz spanja) in jo celo na novo vzpostavlja. Ne povzroča odvisnosti in ni toksičen v predpisani dozi. Edina slabost je cena, saj morajo pacienti v celoti plačati stroške zdravljenja. Melatonin že dalj časa uporabljajo pri nespečnosti zaradi časovnih sprememb pri daljših letalskih poletih.
Ena od funkcij melatonina je tudi varovanje DNA (genetski zapis celice) pred oksidacijskimi poškodbami. Kumulativne poškodbe DNA so glavna posledica staranja celic zaradi prostih radikalov. Ko je DNA že dovolj okvarjena, ne more proizvajati proteinov (npr. nevrotransmiterjev v možganih) in njena funkcija je trajno okvarjena. Melatonin lahko prepreči veliko takšnih poškodb.
Melatonin lahko dobimo tudi s hrano. Prisoten je v vseh organizmih prehrambene verige: od primitivnih enoceličarjev do rastlin in mesa sesalcev. To pomeni, da je bil melatonin prisoten v hrani skozi celotno evolucijo, več sto miljonov let. V rjavem rižu, ovsenih kosmičih in koruzi ga je do 0.5 mg na kilogram. Pol toliko ga je tudi v paradižniku in bananah. Melatonin je prisoten v naši prehrani že od začetka človeštva, zato se je v našem telesu sčasoma razvil tak encimski sistem, ki zna molekulo melatonina uporabiti za več nalog, vključno z lovljenjem prostih radikalov.
Ko telo raste, samo izdeluje melatonin iz aminokisline l-triptofana. Po 20. letu se proizvodnja upočasni, po 50. letu pa telo izdela le še eno tretjino količine melatonina iz mladosti. Zato ga tudi imenujemo hormon mladosti. Če nam uspe vzdrževati nivo melatonina v možganih v koncentracijah kot so pri 25-letnikih, smo že korak bližje večni mladosti.
Zakaj večini od nas ne uspe nadomestiti zadostnih količin melatonina s hrano? Žal danes hrana ni več tako bogata z melatoninom kot pred stoletji:
- v rastlinah vzgojenih za večjo produkcijo ni več dovolj melatonina,
- hrano uživamo že predelano, kar jo še dodatno osiromaši,
- jedilniki so slabo sestavljeni,
- manjši kalorični vnos pomeni manjšo količino zaužite hrane; manj je mikroelementov,
- obstoj kroničnih bolezni zmanjšuje izrabo hrane,
- sočasna uporaba zdravil vpliva na absorbcijo melatonina ali pa zviša njegovo porabo.
Melatonin je netoksičen v koncentracijah do 3mg. Do 30. leta starosti je priporočena doza 1mg, kasneje pa 3mg dnevno. Za večje doze žal še ni objavljenih uradnih rezultatov, najverjetneje pa je v fizioloških dozah od 1-3mg najučinkovitejši antioksidant. Znanstveniki s primerno uporabo melatonina obljubljajo podaljšanje dobe zdravega delovanja možganov do 20 let.
Zanimiva dejstava in študije, ki smo jih raziskali za vas:
ekipa MaybeBaby
Raziskovalna ekipa iz Italije je odkrila, da z rednim jemanjem melatonina pri ženskah v menopavzi povzroči boljše delovanje ščitnice in večjo raven gonadotropina, kot tudi obnovitev plodnosti in menstruacije ter preprečuje depresijo povezano z menopavzo.
Istočasno pa nekateri viri svarijo ženske naj ne jemljejo melatonina. Ena od študij kaže, da 3 mg melatonina vzetega zvečer dvigne raven prolaktina pri 6 od 7 žensk. Melatonin prav tako zniža FSH raven. Verjame se, da ta hormonska sprememba lahko nekaterim ženskam škoduje pri plodnosti.
Eden izmed številnih naravnih hormonov telesa, melatonin, se sprošča s pinealno žlezo v možganih in opravlja različne funkcije. Mnogi se zavedajo, da je ta hormon odgovoren za vzdrževanje notranje ure telesa, ki uravnava cikel spanja…Telo naravno proizvaja in sprošča več melatonina v telo, kadar je telo prikrajšano za naravno svetlobo (nočni čas).
Več študij je ugotovilo boljši uspeh pri zdravljenju z IVF pri ženskah z višjo stopnjo melatonina. V eni od študiji so bolniki v dveh ciklih z reprodukcijsko tehnologijo dva tedna prejemali melatonin. Njihovo kakovost jajc pa so primerjali s cikli brez melatonina. V ciklu z melatoninom se je stopnja oploditve povečala na 77,5 % v primerjavi s cikli brez melatonina (69,3 %).Ni točno zano, kako melatonin izboljša ivf izide, vendar je najverjetneje zaradi njegovne prodorne in močne antioksidativne sposobnosti. Kot smo že omenili, je melatonin antioksidant, kar pomeni, da zavira proces oksidacije. Ko celice postanejo oksidizirane, ustvarijo proste radikale, ki poškodujejo celico. Z zmanjšanjem količine škode na jajčni celici, melatonin povečuje kakovost jajčec, kar vodi do višjih stopenj oploditve med IVF. Torej, antioksidantivna lastnost melatonina je lahko eden od načinov, ki deluje na boljšo plodnost.
Še en možen mehanizem je, da uredi naš cirkadski ritem. V študiji, opravljeni na Univerzi Harvard, so preučevali 500 žensk, ki so opravile IVF, za vpliv večizmenskega dela na plodnost. Študija je pokazala, da so tiste, ki so delale samo čez dan, proizvedle 2,5 več jajčec po stimulaciji v primerjavi z ženskami, ki delajo nočne izmene. Avtorji menijo, da motnje v cirkadianem ritmu lahko preprečijo zorenje jajčec pri tistih ženskah, ki delajo ponoči. Zato, če delaš v nočnih izmenah, je morda še bolj pomembno, da poiščeš ustrezen način za pridobivanje melatonina.
Hvala, ker si ostala z nami do konca. Vabim te k branju tudi drugih člankov na našem blogu. Še posebaj, če si v fazi zanositve, saj boš našla ogromno koristnih nasvetov.
Srečno!
