V Sloveniji se s sladkorno boleznijo sooča že več kot 132.000 ljudi, podatki pa beležijo, da je pri vsaj še 79.000 prebivalcih neprepoznana.
Povišan krvni sladkor ali diabetes je kronično stanje, pri katerem celice trebušne slinavke ne proizvajajo dovolj inzulina, ali pa ga telo ne more dovolj porabiti. To glukozi (ki jo dobimo iz hrane) oteži prehod v celice, zato te ne morejo normalno delovati, pri tem pa se zmoti tudi presnova ogljikovih hidratov, beljakovin in maščob.
INZULIN je hormon, beljakovina, ki jo izločajo beta celice v trebušni slinavki, natančneje v tako imenovanih Langerhansovih otočkih v trebušni slinavki. Koncentrat trebušne slinavke je bil za zdravljenje sladkorne bolezni prvič uporabljen leta 1922. Nekdaj so inzulin pridobivali iz goveje ali svinjske trebušne slinavke, danes pa ga proizvajajo tako, da neki bakteriji ali plesni z genetskim inženiringom vsilijo, da ga izdeluje, potem pa izcedek očistijo. Tako pridobljeni inzulin je povsem enak človeškemu in ga imenujemo tudi humani inzulin.
Tipični klinični znaki za nastanek sladkorne bolezni so sledeči:
- povečano izločanje vode iz telesa (uriniranje)
- s tem povezana dehidracija in huda žeja
- slabo počutje
- izguba teže
- zmanjšana odpornost
Delitev sladkorne bolezni glede na nastanek:
Tip 1 (od inzulina odvisna sladkorna bolezen)
- pojavi se v otroštvu in mladosti (največ v puberteti) oziroma do 30. leta starosti
- je avtoimunska bolezen
- njegova osnova je najverjetneje nesrečna kombinacija dedne zasnove, verjetnost, da zboli otrok, katerega eden od staršev je diabetik, je 2 %-5%, če sta diabetika oba starša, pa je verjetnost, da bo diabetik tudi otrok 30%.
- zdravljenje z inzulinom je nujno že vse od pojava bolezni, inzulin je z injekcijami treba nadomeščati do konca življenja
- z boleznijo tipa 1 je obolelih okrog 10 % diabetikov, med njimi so otroci (v Sloveniji jih je okoli 300)
Tip 2
- je najpogostejša oblika sladkorne bolezni in jo ima približno 90 % vseh diabetikov
- osnova je po raziskavah najverjetneje genetskega izvora
- ne gre za pomanjkanje inzulina, pač pa za odpor proti njegovemu delovanju (lahko ga je celo preveč)
- odpornost na inzulin se s starostjo povečuje, če je izvor dednega izvora. Hiperglikemija je sprva zmerna, nato se povečuje
- pri zdravljenju zadoščajo dieta in antidiabetične tablete, sočasno je treba zdraviti tudi težave, ki se pojavljajo vzporedno(zvišan krvni sladkor, zvišane maščobe v krvi, povišan krvni tlak) oziroma zmanjšati telesno težo, če je ta prevelika, ter opustiti kajenje
- z leti lahko bolniki dosežejo tako visoke vrednosti glukoze v krvi, da je potrebno zdravljenje z inzulinskimi injekcijami
- tako k nastanku kot k slabšanju bolezni pripomorejo neustrezne življenjske okoliščine (neprimerna prehrana, prevelika telesna teža, premalo gibanja, stres)
KAKO LAHKO POVIŠAN SLADKOR VPLIVA NA PLODNOST ?
Ugotovljeno je bilo tudi, da je kakovost sperme moških s sladkorno boleznijo nižja kot pri normalnih moških. To je bilo ugotovljeno v študiji, ki je primerjala kakovost semenčic med moškimi z diabetesom, ki se zdravijo zaradi neplodnosti, ter pri moških, ki se zdravijo zaradi neplodnosti. Rezultati so bili osupljivi – ugotovljeno je bilo, da imajo moški s sladkorno boleznijo nižjo raven sperme za skoraj 25% v primerjavi z neplodnimi moškimi, ki nimajo diabetesa.
ŽENSKA PLODNOST
Ali lahko ženska s sladkorno boleznijo zanosi? Odgovor na to je dvojen. Ni dokazov, da bi ženske s sladkorno boleznijo težko zanosile, če je partner nima težav. Sladkorna bolezen izključno ne povzroča težav s plodnostjo, zato odgovor na vprašanje, ali lahko sladkorna bolezen pri ženskah povzroči neplodnost, ni pritrdilen. Sladkorna bolezen pa lahko ženskam oteži samo nosečnost, saj lahko povzroča pomanjkanje nadzora glukoze v telesu, kar pa posledično lahko oteži implantacijo plodnega jajčeca v maternico.
Možnosti za spontani splav pri ženskah s sladkorno boleznijo se povečajo od 30 do 60%.
Najpogostejši vplivi sladkorne bolezni:
- Okužbe sečil: Ženske s sladkorno boleznijo so bolj dovzetne za okužbe in poškodbe reproduktivnih organov, zlasti jajcevodov.
- Zapleti pri nosečnosti: Visoka raven glukoze v krvi lahko povzroči splav ali prirojene okvare ploda. Povečana glukoza v krvi in prekomerna prehrana lahko za rastoči plod povzročita makrosomijo (sindrom velikega otroka).
- Zmanjšan libido: Zaradi utrujenosti, depresije in tesnobe ima večina diabetičnih žensk zmanjšano spolno željo.
Kako sladkorna bolezen tipa 1 vpliva na plodnost žensk?
Motnje menstrualnega ciklusa: Sladkorna bolezen tipa 1 je povezana z daljšo dolžino cikla (>31 dni), daljšo menstruacijo (≥6 dni), obilno menstruacijo in menstrualnimi težavami pri mlajši starosti (<29 let).
Anovulacija je odsotnost ovulacije, ko bi jo običajno pričakovali (pri ženskah po predmenopavzi). Anovulacija je lahko posledica različnih dejavnikov, kot so kronične duševne bolezni, hormonsko neravnovesje, odpoved hipofize ali jajčnikov ali sladkorna bolezen. Ženske z nizkim indeksom telesne mase in povišanim sladkorjem v krvi imajo lahko neredne menstruacije, posledica vseh nastalih procesov znotraj telesa pa lahko pripelje do znižane ravni luteinizirajočega hormona (LH) in prolaktina, ki pa ima aktivno vlogo pri razmnoževanju.
Kako sladkorna bolezen tipa 2 vpliva na plodnost žensk?
Sladkorna bolezen, debelost in PCOS: Na splošno se sladkorna bolezen tipa 2 pojavlja pri ženskah po menopavzi, vendar je zaradi sodobnih vzorcev prehrane in življenjskega sloga prekomerna telesna teža zajela večji del ženske populacije, kar povečuje pojavnost sladkorne bolezni tipa 2 v reproduktivnih letih.
Prekomerna telesna teža je povezana z nepravilnimi menstrualnimi ciklusi in povezana tudi s sindromom policističnih jajčnikov (PCOS). Je presnovna motnja, za katero so značilni presežek androgenov (moških hormonov), ciste na jajčnikih in nepravilni menstrualni ciklusi ali pomanjkanjem ovulacije. Med 50-70 % žensk s PCOS ima tudi inzulinsko rezistenco (presnovna motnja, ki nastane, ko telo postane odporno na inzulin in skladišči prevelike količine sladkorja).
Izgubljanje prekomerne teže z zdravo prehrano in vadbo je najučinkovitejši način za odpravo odpornosti proti zvišanemu sladkorju v krvi, saj s tem telesu omogočimo večje možnosti za našo plodnost, ter za zmanjšanje plodnosti in preprečevanje sladkorne bolezni tipa 2 in posledičnih morebitnih zapletov.
MOŠKA PLODNOST
Število bolnikov s sladkorno boleznijo tipa I in tipa II se z leti povečuje, zaradi česar se spodbuja več znanstvenikov, raziskovalcev in zdravnikov, da preverijo, ali je sladkorna bolezen lahko glavni vzrok neplodnosti pri moških.
- Spolna disfunkcija: Sladkorna bolezen zmanjša sposobnost vzdrževanja erekcije pri moških, kar lahko vodi v neplodnost.
- Zmanjšan libido: Pomanjkanje glukoze – edinega vira energije za možgane, lahko v določenih predelih možganov povzroči utrujenost, šibkost in zmanjšano željo po spolnim odnosih pri moških.
Kako sladkorna bolezen tipa 1 vpliva na moško plodnost?
Poškodbe DNK semenčic: Sladkorna bolezen je povezana s povečano poškodbo jedra, mitohondrijev in DNK, ki lahko poslabša reproduktivno sposobnost moških.
Kako sladkorna bolezen tipa 2 vpliva na moško plodnost?
Kakovost sperme: Sladkorna bolezen tipa 2 je lahko povezana s slabo koncentracijo semenčic in njihovo gibljivostjo. Pri diabetikih tipa lahko 2 opazimo strukturne poškodbe sperme in njene DNK.
Kako nadzorovati sladkorno bolezen in doseči zdravo nosečnost
Sladkorna bolezen tipa I zahteva zdravljenje in pomoč zdravnika, pod njegovim nadzorom.
Pri sladkorni bolezni tipa II pa je pot lažja. Z zdravim načinom življenjskega sloga, ki vključuje zdravo prehranjevanje, pravilno telesno težo in redno telesno vadbo, boste sami pripomogli ogromno. Drugi pogosti problemi, ki lahko vodijo v neplodnost je PCOS in neredna obdobja menstruacij, ovulacij, za katere v določeni meri lahko poskrbimo tudi sami s spremembo življenjskega sloga.
Zdravljenje sladkorne bolezni in neplodnosti
Tako pri moških kot pri ženskah zdravljenje neplodnosti s sladkorno boleznijo vključuje izboljšan nadzor nad krvnim sladkorjem (nadzor glikemije), reproduktivnimi hormoni in funkcijami. Diagnoza in zdravljenje neplodnosti običajno vključuje skupno preučevanje zdravstvene zgodovine in družinske anamneze para, seveda pod nadzorom zdravnika.
