5 najpogostejših mitov o zanositvi
Ko se začneš spraševati, »zakaj še vedno ni uspelo«, se hitro znajdeš sredi poplave nasvetov.
Nekateri zvenijo logično, drugi skoraj čarobno – a večina nima nobene znanstvene osnove.
Zato smo zbrali 5 najbolj razširjenih mitov o zanositvi, ki jih sliši skoraj vsaka bodoča mamica – in preverjeno resnico, ki stoji za njimi.
MIT 1: “Če ne uspe zanositi v treh mesecih, nekaj ni v redu.”
RESNICA: Zanositev v prvih nekaj mesecih poskušanja je prej izjema kot pravilo.
Zdravi pari imajo vsak mesec le 15–25 % možnosti za zanositev, tudi če spolne odnose načrtujejo popolnoma pravilno.
To pomeni, da lahko traja do enega leta, preden se nosečnost zgodi – in to je še vedno povsem normalno.
Na čas zanositve vplivajo številni dejavniki:
-
rednost ovulacije,
-
stres, spanje in prehrana,
-
starost obeh partnerjev in reproduktivno zdravje
- še mnogo več
Šele če po enem letu rednih spolnih odnosov brez zaščite ne pride do zanositve (ali po 6 mesecih, če je ženska starejša od 35 let), je smiselno opraviti osnovne preiskave plodnosti.
MIT 2: “Ovulacijo vedno začutiš – boli in čutiš jo.”
RESNICA: Večina žensk ovulacije sploh ne začuti.
Čeprav se pri nekaterih lahko pojavi rahel občutek napetosti, sprememba izcedka ali povečana občutljivost, to niso zanesljivi znaki ovulacije.
Načini za spremljanje ovulacije so:
- Ovulacijski testi, ki zaznajo porast LH hormona v urinu.
- Druga možnost je merjenje bazalne telesne temperature
- Spremljanje sluzi materničnega vratu.
Tako boš zmanjšala stres in povečala možnost za zanositev brez ugibanja.

MIT 3: “Ovuliraš točno 14. dan cikla.”
RESNICA: To drži le pri zelo majhnem delu žensk z natančno 28-dnevnim ciklom.
Več kot 70 % žensk ovulira na drug dan, kot 14. dan cikla.
Ovulacija se običajno zgodi 12–16 dni pred naslednjo menstruacijo, zato se dan ovulacije premika glede na dolžino tvojega cikla:
-
pri 24-dnevnem ciklu ovuliraš okoli 10.–12. dne,
-
pri 28-dnevnem ciklu okoli 14. dne,
-
pri 35-dnevnem ciklu šele okoli 21.–23. dne.
Štetje dni je zato le približek.
MIT 4: “Po spolnem odnosu moraš ležati z nogami v zraku.”
RESNICA: To je mit, ki se vztrajno prenaša iz generacije v generacijo, a nima nobene biološke osnove.
Spermiji za uspešno pot do jajčeca ne potrebujejo gravitacije, temveč zdravo okolje v nožnici in materničnem vratu. Najpomembnejše je, da imaš spolni odnos v obdobju plodnih dni, ne to, v kakšnem položaju si.
Če želiš, lahko po odnosu nekaj minut ležiš sproščeno – ne zato, ker bi to povečalo možnost zanositve, ampak ker zmanjšuje napetost in stres.
MIT 5: “Ananasov sok po ovulaciji pomaga pri zanositvi.”
RESNICA: Ta mit izvira iz ideje, da ananas (natančneje bromelain) deluje protivnetno in naj bi pomagal pri vgnezditvi.
A znanstvene raziskave ne kažejo nobenih dokazov, da bi pitje ananasovega soka povečalo možnost zanositve ali uspešnost implantacije.
Poleg tega je bromelain v največji meri prisoten v steblu ananasa, ne v soku ali sadežu.
V običajnih količinah, ki jih zaužijemo, je koncentracija prenizka, da bi imela kakršen koli vpliv.
Če sta v obdobju, ko si želita otroka, se ne ujemajta v past mitov in forumskih “resnic”. Tvoje telo ni ”pokvarjeno”, če se ne zgodi takoj.
Največ, kar lahko storiš, je, da razumeš svoj cikel, spremljaš ovulacijo in podpiraš svoje telo s pravilno prehrano in ravnovesjem hormonov.
Na maybebaby.si najdeš vse, kar potrebuješ za naravno spremljanje plodnosti – od ovulacijskih testov, bazalnih termometrov, do prehranskih dodatkov z dokazano učinkovitostjo.
Ker resnica ni mit – je znanje. 💡
“Vsebine na naši spletni trgovini so izobraževalne narave in so usmerjene k posameznikovi krepitvi lastnih kompetenc ter posledično ne predstavljajo oziroma ne nadomeščajo zdravstvenega nasveta. Objavljene vsebine niso namenjene in se ne smejo razumeti kot zagotavljanje ali izvajanje zdravniških, negovalnih ali strokovnih zdravstvenih storitev/posegov/svetovanj. Vsebine niso diagnostično orodje, strokovni medicinski nasvet v zvezi z diagnozo ali zdravljenjem ali nadomestilo za strokovno medicinsko diagnozo, mnenje ali predlagani potek zdravljenja s strani usposobljenega zdravstvenega delavca, prav tako se na njih ne smeta zanašati v zvezi z diagnozo ali zdravljenjem.”